Športna društva in klubi, ki v svojih vrstah razvijajo ne le športnike, ampak celovite
osebnosti, izpostavljajo v viziji svojega poslanstva hotenje oziroma željo, da se
˝otroke vzame ulici˝ in se jim ponudi varen, sistematično in strokovno voden način
preživljanja prostega časa skozi igro, šport in druženje z vrstniki. Temu sinhrona je
tudi želja staršev, ki društvom in klubom zaupajo svojega otroka s ciljem, da bo
ustrezno napredoval v motoričnem in psiho-fizičnem razvoju, hkrati pa tkal nova
poznanstva in prijateljstva, ki mu bodo omogočala uspešno socializacijo. Zelo
pomembno je, da vsi deležniki poznajo svoje pravice in dolžnosti, še pomembneje pa
je s poti do cilja umikati elemente, ki motijo delo in hromijo otrokov razvoj. Učitelji,
vaditelji, trenerji morajo na vsakem koraku spodbujati spoštovanje in strpnost, kar v
enaki meri velja za starše, ki se moramo vzdržati poseganja v strokovno delo po
merilih, všečnih nam in našemu otroku. To bi lahko bila medvedja usluga na
otrokovem športnem in osebnostnem razvoju. Najmanj mu bomo škodovali, če se
bomo naučili biti njegov opazovalec, podpornik in navijač, če bomo znali pokazati
navdušenje nad njegovim tudi najmanjšim napredkom in ga pohvaliti za opravljeno.
Naučimo se biti njegov vzornik, on pa naj postane naš idol.
Otroke vseh starosti je treba z urami vadbe, prilagojenimi starosti in zmožnostim, na
ključnih stopnjah tudi primerno ozaveščati, da so v naši družbi prisotne različne
teorije, mnenja, prepričanja in življenjski slogi. Če želijo starši oziroma posamezniki v
družbi promovirati določen življenjski slog kot nadrejenega, je to njihova absolutna
pravica in doma se to lahko ali celo mora narediti, dolžnost družbe kot take pa je
poučevati otroke o svetu, kakršen je, ne pa, kot bi nekateri želeli, da bi bil. Ravno
zato se šole, ustanove, društva in klubi s svojim poslanstvom trudijo spodbujati
spoštovanje, strpnost in enakost ne glede na spol, raso ali življenjski slog.