V Šaleški dolini priseljevanje iz krajev bivše domovine za potrebe rudarjenja ni novost, zadnja leta pa je zaznati trend hitro naraščajočega števila priseljencev predvsem iz Makedonije in Kosova. Intenzivno raste število tujcev s stalnim ali začasnim prebivališčem, ki pa nimajo slovenskega državljanstva in ne znajo slovenskega jezika. Predvsem otroci iz družin, kjer starši ne govorijo in ne razumejo slovensko, takšnih pa je vedno več, se dnevno soočajo s težavno integracijo v družbo. Prve nevšečnosti nastopijo že pri vpisu v vrtec in šolo, še večje pa pri vsakodnevnem (šolskem) delu, pri čemer je temeljni problem otežena komunikacija zaradi neznanja jezika. Zaradi jezikovnih pregrad učitelji ob rednem delu zelo težko pomagajo pri integraciji teh otrok, s še zahtevnejšimi nalogami pa se srečujejo v zdravstvenih ustanovah, saj lahko nerazumevanje bolnikov pripelje do resnih, tudi usodnih posledic.
Lokalna skupnost že dlje časa opozarja na sistemsko reševanje problematike priseljencev ter njihove integracije v družbo. Ta je pomembna tako za njih kot za domačine, ki ob občutku neobvladovanja nastalih razmer vedno pogosteje izražajo nezadovoljstvo in tudi nestrpnost. Lokalna vrtec in šola se preko različnih programov zadovoljivo soočata z izzivi medkulturnega sobivanja, poudarek na tej ravni so predvsem vzgojno-izobraževalne aktivnosti z otroki priseljencev in njihovimi družinami. Še največ težav imajo ženske, matere otrok, ki ne hodijo v službo in niso v neprestanih socialnih stikih z domačini. Zanje in vse tujejezične priseljence se že leta organizira delavnice, na katerih se preko vsakdanjih opravil seznanijo z osnovami slovenskega jezika, a po izjavah pristojnih iz takšnih ali drugačnih razlogov niso obiskane do te mere, da bi pomembneje vplivale na uspešno družbeno integracijo.
Občina, vrtec in šola imajo pomembnega partnerja pri integraciji mladih priseljencev v družbo tudi v lokalnih športnih društvih, ki vzgajajo in vključujejo mlade skozi različne športne panoge. Šport je nepogrešljiv dejavnik vključevanja otrok in tudi priseljencev v okolje, saj se da z gibanjem, zgledom in športnimi rekviziti omiliti nezmožnost jezikovne komunikacije. Osnovni namen športnega udejstvovanja je za vsakega posameznika zagotovo skrb za zdravje in skladen telesni razvoj, vključenost v skupino, denimo ekipo vrstnikov, pa je pomemben pokazatelj enakosti in sprejetosti, ki daje občutek varnosti.
Naše desetletne izkušnje integracije skozi rokometno igro kažejo, da žoga uspešno preskoči bariero osebnostnih, telesnih in razvojnih različnosti ter da ekipni duh in kolektivna igra povežeta mlade športnike tudi brez besed, kar je v luči integracije izrednega pomena, saj sta lahko nerazumevanje jezika in posledično otežena komunikacija pri vključevanju v družbo odklonilna dejavnika. V društvu se trudimo razvijati celovite osebnosti, zato dajemo velik poudarek vzgoji in izobraževanju mladega športnika. Delujemo v duhu »vsi za enega, eden za vse« in verjamemo, da s športom uspešno premagujemo vse vrste nestrpnosti.
Šport povezuje (foto: arhiv društva)