Slovenci smo se na svojem ozemlju vedno soočali s priseljevanjem posameznikov in skupin iz drugih kulturnih okolij. Ti so se eni hitreje, drugi počasneje vključevali v novo okolje, hkrati pa smo tudi mi sprejemali vplive njihovih kultur. Z globalizacijo se je priseljevanje še povečalo, saj ga spodbujajo evropski integracijski procesi. Razlika je, da k vključevanju posameznikov pristopamo načrtneje in celovito na različnih področjih.
Migracije so pomemben vzvod gospodarskega razvoja, ko priseljenci iščejo boljše priložnosti zase in za svoje družine ter pravico do enakopravnega vključevanja v novo okolje. Vzgoja, izobraževanje in šport so za uspešno uresničevanje vključevanja otrok priseljencev v slovensko družbo dejavniki, ki najučinkoviteje prispevajo k zagotavljanju enakih možnosti za uspešen osebni razvoj, vključevanje v delo in družbeno življenje vsem, ne glede na njihov izvor, spol, prepričanja ali druge značilnosti. Tako želimo otrokom priseljencev zagotoviti uspešno premagovanje težav pri učenju, ki izvirajo iz nezadostnega jezikovnega znanja, razlik med kulturo družine in kulturo novega okolja, iz nepopolne vključenosti v družbo ter iz razlik v šolskih sistemih in programih izobraževanja med državo izvora in Slovenijo.
Izhodišče vsega so splošne človekove in otrokove pravice. V ospredju je pravica posameznika do ohranjanja posebnosti, hkrati pa razvoj stabilne in koherentne družbe, ki povečevanje kulturne raznolikosti zaradi doseljevanja iz tujine upošteva kot prednost. Ustava Republike Slovenije priseljencem v Sloveniji v skladu z mednarodnimi pogodbami zagotavlja vse pravice, razen tistih, ki jih imajo po ustavi ali po zakonu samo državljani Slovenije. Posebej je varovana pravica do izražanja pripadnosti svojemu narodu ali narodni skupnosti, do gojenja in izražanja svoje kulture ter uporabe svojega jezika in pisave. Vsak ima tudi pravico, da v postopkih pred državnimi in drugimi organi, ki opravljajo javno službo, uporablja svoj jezik in pisavo na način, ki ga določi zakon.
Slovenija ima dobro pripravljene smernice, ki upoštevajo vključujoč pristop k integraciji otrok priseljencev ter so spodbuda za ustvarjanje pogojev uspešnega učenja vseh udeležencev, ne glede na morebitne razlike v njihovih psihofizičnih sposobnostih, jeziku ali ekonomsko-socialnem statusu družine.